Pod zvezdnatim nebom

Tri leta je že od tega, ko smo živeli v velikem bloku v malem mestu. Mesto je bilo ravno dovolj majhno, da je nad njim v jasnih poletnih nočeh gorelo neskončno zvezd. Sosedje so me kmalu označili za sanjačico, samotarko in kar je podobnih pridevnikov. Verjetno so imeli kar prav, saj sem se vedno držala sama zase, poleg tega pa sem se vsako noč splazila iz praznega in zadušljivega stanovanja na streho, ki je nudila pogled v neskončnost. Tam sem negibno strmela v nebo in sanjala o krajih, ki jih bom obiskala, o uspehih, ki jih bom dosegla, o marsičemu ... Največkrat pa sem se z nemimi zvezdicami pogovarjala o njemu, ki bo nekoč prišel in z menoj gledal v nebo. A te moje zaupnice iz nekih minulih časov so ostale skrivnostne in neme ter mi niso hotele ničesar zaupati o tem nesojenem princu.

Nekega večera pa so se odprla vrata na našo streho. Malo sem se prestrašila, saj je bilo precej neobičajno, da bi kak sosed ponoči prišel na streho; verjetno sem bila v celem bloku jaz edina sanjačica. Ozrla sem se in in videla fanta približno mojih let. Tudi on ni pričakoval družbe. Povedal je, da je na žuru v četrtem nadstropju, da je tam brezveze in da je prišel na en čik. Po kratkem kramljanju je že ležal poleg mene in skupaj sva iskala ozvezdja, štela utrinke in se smejala tankemu luninemu krajcu. Pokazala sem mu svoje štiri najljubše zvezde ... Ko sva tako s prsti iskala po nebu, sta se najini roki nalahno dotaknili, prsti so se prepletli in moj srce je poskočilo. Nič več nisva govorila, le ležala sva pod zvezdnatim nebom in sanjala vsak svoje sanje. Preden je odšel, me je nežno poljubil in obljubil, da se zopet srečava, ko bo prišel na obisk k prijateljem.

To noč sem srečna zaspala pod zveznim nebom.
Naslednji dan so se moje sanje podrle. Oče je prišel ves vesel iz službe in povedal, da je napredoval in da se bomo zaradi tega preselili v večje mesto. Večja služba, večje mesto, manjše zvezde. Preselili smo se še isti teden. Jaz pa nisem nikoli več srečala fanta, ki je z mano sanjal pod zvezdami. Mogoče pa se nekoč spet kje srečava, na kakem žuru, kjer bo brezveze in kjer si bova oba zaželela družbe zvezd, lune, utrinkov in sanj.

Zvezdica zaspanka