Samo ti si moj Romeo

Danes smo se v šoli učili o Romeu in Juliji. In moje misli so poletele k tebi. Tudi midva sva kot Romeo in Julija, saj nama kruta usoda ne dovoli, da bi bila skupaj. Ti stanuješ v sosednji ulici, treniraš nogomet in igraš harmoniko. Jaz živim tukaj, igram badminton in klarinet. In zjutraj je moja edina misel in želja, da bi te srečala, da bi vsaj za hipec uzrla tvoje globoke oči in kot sneg bele zobe. Spominjam se, da si me včasih pozdravil, ko sva se srečala ... A zdaj se že dolgo nisva videla. Vem, da sem sama kriva, saj zbežim vedno, ko te od daleč vidim. Neumna sem, ker se ti izognem, tako da naredim ovinek in zavijem v drugo ulico, a ne morem si pomagati, saj se bojim, da bi me srce izdalo, ko bi ti prišla blizu. In tako v sebi nosim to grenko sladko ljubezen in upam, da nama bo nekoč usoda dala priložnost, da se srečava, da si padeva v objem in zaživiva v isti ulici.

Julija