Še vedno se spominjam, kako sem te prvič videl na neki novi maši. Prijatelju sem povedal, da od zdaj najprej v mojem življenju obstajata le dve poti - ali se poročim s tem angelom, ali pa grem za duhovnika. On pa se mi je samo smejal. Pristopil sem do tebe in ti si se nasmehnila. Prav po angelsko. Beseda je dala besedo in ni preteklo veliko vode, ko sva že romala skupaj na Brezje. Povabila si me na kosilo, jaz sem te peljal v hribe. In vedno občudoval tvoj angelski obraz in tvojo milino. Celo poletje sva tičala skupaj. Ko pa sva morala narazen, sva se pogovarjala po facebooku. Napisala si mi tudi tako čudovite smse. Ljubil sem te! In ko te ni bilo blizu mene, življenje več ni imelo smisla. Nato pa si postajala vedno bolj otožna. Začutil sem, da se oddaljuješ od mene. Ljuba moja, večkrat sem te vprašal, kaj je narobe, pisal sem ti, te obiskoval, se pogovoril s tvojo mamo, a nič ni pomagalo. Mislil sem, da se bo moj svet porušil. In res se je. Bil sem doma, prebiral besede, ki si mi jih napisala, na skrivaj sem jokal in molil, da bi se vrnila k meni. Razmišljal sem, kaj sem naredil narobe, da si odšla, a odgovora nisem dobil. Počasi sem se začel pobirati in na novo sestavljati svoje življenje. Jutri bom napisal pismo rektorju semenišča ...
Ljuba moja, če si premisliš, povej, moje srce ti bo radostno steklo nazaj v objem. Če pa se to ne bo zgodilo, se ti zahvaljujem za vse, kar si mi lepega dala. Tvoje angelske oči bodo v mojem srcu za vedno ostale kot spomin na največjo lepoto, kar jo je Bog ustvaril.
Gašper
Ni komentarjev:
Objavite komentar